Erasmus+ Irska
Poklicno usposabljanje na Irskem, Sligo marec 2020
Bilo mi je všeč – bi lahko napisal vsak, ampak to bi bilo prelahko. Kljub dolgi, ampak vsekakor poučni vožnji smo prispeli v Sligo, na Irski. Vsi smo že bili utrujeni, pa kljub vsemu čisto budni, ko smo spoznali družino, pri kateri smo živeli. Midve s Tino sva preživljali čas s fantastično gospo Mary, ki naju je takoj sprejela v svoje srce. Počutili sva se kot bi bili pri svoji babici, saj naju je spraševala vse mogoče, za naju skrbela predvsem s hrano in poskrbela za srečanja z prijaznimi ljudmi. Porcije, ki nama je pripravljala, so nama bile prevelike, ampak zelo okusne. Za zajtrk sva si lahko pripravili kar nama je srce poželelo. Imela je tudi razposajenega psa Noggy-ja.
Prvi dan smo spoznali svoje mentorje, ki so nas vodili pri praksi in nam svetoval.
Dobila sem a prijaznega in simpatičnega mentorja Kayla, ki mi je dajal navodila in preizkušal moje sposobnosti. Želel je, da čim več naučim . Do delovnega mesta sem imela le 3 minute peš, pri čemer sem imela veliko srečo, saj sem za malico lahko šla domov, čeprav skoraj nikoli nisem bila tako dolgo tam.
Čeprav Sliga nismo dosti videli, smo izkoristili čas, ki smo ga tam preživeli. Zelo mi je bil všeč predlog profesorice, da gremo v kino in na kosilo skupaj; tam smo še posebej uživali. Družine so nas zadnji dan tudi popeljale na izlet, ki je bil tudi zelo lep in zanimiv. Najboljši trenutki in največ smeha pa so bili po delu v stanovanju profesorice. Vsi smo se odlično razumeli med seboj, prav tako tudi s fantastično gospo Simono.
Bila je enkratna izkušnja in upam, da se bo še kdaj pokazala možnost za mobilnost v tujini.
Zapisala Nives Rus, 3. letnik Ekonomski tehnik
V soboto 8. 3. 2020, ob 9.30 smo se z drugimi dijaki odpravili na dolgo 3- urno vožnjo do letališča na Dunaju. Odložili smo prtljago, pojedli malico in se počasi odpravili do letaliških vrat, kjer nas je čakalo letalo. Po treh urah smo prispeli v Dublin, nekaj povečerjali; nato smo čakali na avtobus, da nas je odpeljal na našo končno destinacijo, mesto Sligo, kjer so nas odprtih rok sprejeli v njihov dom. Naslednji dan smo imeli dobrodošlico s strani delavk, ki so nam izbrale družine in delo. Po končani dobrodošlici so nam razkazali delovna mesta in povedali točno uro prihoda na delo. Ker smo vsi bili lačni, smo se odločili, da bomo poskusili njihovo najbolj znano azijsko restavracijo. Nekateri so si nehote privoščili malce pekoče hrane. Ob prihodu »domol« naju je čakala še večerja.
Naslednji dan sem se končno odpravil na delo. Lastnik je popravljal različne stroje- od kosilnic, motornih žag do štirikolesnikov, motorjev in skuterjev. Po končanem celotedenskem popravljanju ali obnavljanju traktorskih kosilnic, kosilnic in motorjev ter obilnemu dežju se je v petek pokazalo sonce in z družino sva se odpravila na izlet. Tam sem videl sveti izvir (Holy Well) kjer se vsi zberejo zadnjo nedeljo v mesecu juniju, velikansko jezero, imenovano »Lough Gill«, napaja reko ki gre skozi mesto in je črna kot Guinness, Atlansko morje, ki obdaja Irsko in samo mesto Sligo ter Glencar Waterfall.
Prenočevanje pri drugi oziroma tuji družini je bila zelo prijetna in pučna izkušnja, vsaj za mene, saj so družine bile zelo prijazne in so skrbele za nas. Mobilnost mi je bila zelo dobra in poučna izkušnja; lani sem ob razpisu mobilnosti na Portugalsko in Poljsko okleval in se nisem prijavil, nato pa sem obžaloval svojo odločitev. Imel pa sem srečo, saj se je pojavila še ena priložnost za mobilnost, tokrat sem se takoj odločil in prijavil.
Vsakemu, ki okleva ozroma ima dvome v mobilnost oziroma izmenjavo, naj gre, da mu pozneje ne bo žal. Irska ima zelo lepo in zeleno pokrajino; zato vsak, ki ima možnost iti na Irsko, naj uživa v njenih pokrajinah, gorah, klifih in še posebej njihovem vremenu.
Zapisal Žan Letonja, 4. letnik Tehnik mehatronike
