Bralni namigi
Novosti v šolski knjižnici
Mateja Zorko Pavšar: Šepet metulja
Knjiga je zgodba o sanjah in priložnostih. Je zgodba o 17-letnem Janu, ki je nadarjen za programiranje, a pri uresničitvi svojih sanj zaradi avtizma naleti na številne ovire. Dokazati mora, da je njegova drugačnost v resnici njegova genialnost. (povzeto po spl. str. primus.si)
Barry Jonsberg: Pesem, ki jo lahko slišim le jaz
Rob je totalno zaljubljen v novo sošolko. A je tudi neznansko sramežljiv in pogosto doživlja panične napade. Le kako naj osvoji njeno srce? Z neznane telefonske številke začne prejemati sporočila, ki ga opogumljajo k nenavadnim izzivom: postati vratar šolskega nogometnega moštva, priti na naslovnico časopisa, nastopiti v oddaji za talente … Bo vse to pripeljalo do težko pričakovanega prvega poljuba? (povzeto po spl. str. miszalozba.com)
Kristina Gudonytė: Dnevnik poredne punce
Glavna junakinja Kortina je uporniška petnajstletnica. Nenehno laže, pogosto se izgublja v fantazijah in se jezi na svoje bližnje. Da bi pritegnila pozornost prijateljev, začne govoriti o tem, da je noseča. Zaplete se v kriminalna dejanja, zbeži od doma, nenadoma pa se sooči z resnično tragedijo – s smrtjo bližnje osebe.
Skozi perspektivo glavne junakinje pisateljica odlično prikazuje svet odraslih in razgalja njihov egoizem. Kortina šaljivo in z grenko najstniško ironijo v svojem dnevniku piše o stvareh, ki jih odrasli poskušajo skrivati pred otroki, saj se bojijo, da bi lahko pokvarile njihove medsebojne odnose. (povzeto po spl. str. galarna.si)
Daniel Höra: Prijateljstvo? Pa kaj še …
Zgodba je vredna pozornosti najstniških bučk in bučkov. Avtor preigrava situacije, ki se pojavljajo v najstniškem obdobju, glavno vlogo v njih pa je namenil manipulaciji. Prav vsak v svojem odraščanju, če ga le niso zavijali v vato udobne nevednosti, pozna občutek tesnobnosti, negotovosti, izgubljenosti. Zlobnih podtikanj, lažnivih namigovanj, norčevanja prav tistih, ki bi jim rad pripadal. Matthis je pripravljen spregledati zajeten finančni vložek, kar vso žepnino, ki mu jo namenjata starša, da bi ga le toplo objeli žarki Rihardove priljubljenosti. Mladenič namreč kar žari v svojih »kvalitetah«. Matthisu deluje kot božanstvo. No, in ker ni vse zlato kar zlato sije, tudi Rihardove »kvalitete« izažarijo in so samo še kupček črnih saj vseh grdobij, ki jih fante preskuša na svojih sošolcih in sošolkah. Morda bi kazalo spustiti kakšno solzo tudi nad njegovo zgodbo, pa nas avtor tukaj pusti pluti v samostojen razmislek. (povzeto po spl. str. dobreknjige.si)
Cvetka Bevc: F. A. K.
Člani novoustanovljenega benda F. A. K. – Fiksi, Aška in Krokar – se ob pripravah na prvi koncert soočajo še z ljubeznijo in spolnostjo.
Ob tem je vsak od njih sredi ljubezenskega dogajanja, drugi desetkarji jim poskušajo pomagati, a je vse še slabše. Zaposluje jih predvsem kopica vprašanj. Zdi se, da so odgovori največja neznanka odraščanja. Pa je res tako? Avtorica Cvetka Bevc nam z obilico humorja in s kančkom muzikaličnosti pomaga rešiti enačbo mladostniške ljubezni in prvih srečanj s spolnostjo.
F. A. K. je naša identiteta. Zaščitni znak. Naša moč. In s to močjo se ni dobro igrati. Ker je hujša kot bomba, ki bi padla na šolo in jo razrušila. Za nas gre! (povzeto po spl. str. zalozba-pivec.com)
Eneja Kobal: Absolutno preveč: dnevniški zapisi dekleta, ki je premagalo anoreksijo
Dnevnik Eneje Kobal nas vodi po meandrih težke mladostniške bolezni, ki je izvirala iz na videz povsem nedolžne skrbi za zdravo prehrano, kmalu pa se je razrasla v vseobsegajočo obsesijo po nadzoru nad hrano in številko na tehtnici. V mladem dekletu se je odvijala borba med željo po ozdravitvi in težnjo po nadzoru, v kateri je preko različnih vzponov in padcev zmagala iskrena želja po zdravem odnosu do hrane in življenja. Ob tem so ji stali ob strani starši, učitelji, prijatelji in zdravstveni delavci, v najtežjih trenutkih pa zlasti njen pes Tes. Dnevniški zapisi, ki zajemajo kar štiri leta, pričajo o neverjetni moči duha in izjemnem pogumu dekleta, ki je z veliko voljo premagalo anoreksijo. Dnevniške zapise je mlada pisateljica Eneja Kobal začela pisati še pred boleznijo, v času notranjega nemira, ko so njeno življenje zaznamovali težki trenutki: smrt obeh starih očetov, slovo od ljubljenega psa Ursa in spopadanje z žalostjo. Vso to žalost je avtorica prelila v svoj dnevnik, v katerem bralcu zaupa, da niti prihod novega pasjega mladička Tesa niti prijateljstvo z njenima najboljšima prijateljicama nista mogla vedno biti protiutež tej žalosti.
Začela se je je polaščati težnja po nadzoru nad hrano; sprva želja po zdravih količinah in zdravi izbiri jedi je postopoma prerasla v obsesivno tehtanje in občutke zadovoljstva ob nižji številki na tehtnici. Okolica je hitro opazila spremembe v njenem čustvenem in fizičnem stanju in za mlado dekle se je začelo zelo naporno in izčrpavajoče obdobje boja med glasom razuma in okolice, ki ji je želela pomagati v stiski, ter notranjim glasom, ki ji je narekoval odrekanje hrani. Diagnozo anoreksije nervoze, ki so ji jo postavili zdravniki, je poimenovala Pošast. V dnevniških zapisih z veliko iskrenostjo opisuje sobivanje s Pošastjo, ki ji počasi jemlje vse lépo in zaradi katere je primorana oditi na zdravljenje v Ljubljano. A z neznansko voljo in pogumom ter brezpogojno podporo družine, prijateljev in zdravstvenih delavcev uspe Eneji to, kar mnogim dekletom v podobni situaciji žal ne: premagati težave, obvladati bolezen in znova najti smisel v življenju. Pričujoči dnevniški zapisi so bogat in dragocen dokument borbe s to vedno pogostejšo boleznijo sodobnega časa. Iskrena pripoved in pogled na anoreksijo skozi oči mladega dekleta pa predstavljata neprecenljiv vir informacij za vse, ki so se znašli v primežu prehranskih motenj. (povzeto po spl. str. mohorjeva.org)
Sara Ahlin Doljak: DA, življenje!
Knjiga DA, Življenje! je hvalospev pravi Ljubezni, “ki se nam ne kaže v roza srčkih, ampak v Zavedanju, ki ga vlagamo in tkemo v to, da bi bili naši odnosi boljši, iskreni in ljubeči.”
V prvem delu knjige je kratek opis Sarine življenjske poti. Njena zgodba. Pred diagnozo in po njej.
Drugi del pa so Sarina razmišljanja ob različnih trenutkih v življenju, v katerih je skupaj s svojimi bližnjimi, ki jih imenuje “dohtarji srca”, našla življenjske lekcije, ki navdihujejo, poučujejo in dvigajo iz praznin, strahov in dvomov. (povzeto po spl. str. saradoljak.si)
Manfred Spitzer: Epidemija pametnih telefonov
V knjigi avtor opozarja na nujnost zavedanja družbe o tem, kakšen vpliv ima čezmerna raba mobilnih telefonov, ki so vsem svetu. Argumente podpre s tehtnimi znanstvenimi ugotovitvami, ki govorijo o osupljivih razsežnostih pametnih telefonov.
Škodljive učinke pametnih telefonov mediji po njegovem mnenju spretno zakrivajo ali minimalizirajo, tako npr. Spitzer razkrije stvarne podatke o porastu kratkovidnosti pri mladostnikih do 20. leta v Južni Koreji, o podvojitvi stopnje samomorov pri dekletih v ZDA, o vplivanju na več kot 200 volitev po vsem svetu ipd. Osupljiva razsežnost vpliva pametnih telefonov pa sega precej širše v pore družbenega življenja, avtor opozarja na širjenje t. i. osamljenih samskih, izgube občutka za resnice, pojav t. i. fantomske vibracije, digitalne disrupcije in nepopravljivih škodljivih učinkov na izobraževanje, ki pod vprašanj zastavlja celo Flynnov učinek in nakazuje, da digitalna tehnologija spreminja intelektualne sposobnosti bodočih generacij. (povzeto po spl. str. mladinska-knjiga.si)
Manfred Spitzer: Digitalna demenca
Otroci in mladostniki preživijo z digitalnimi mediji več časa kakor v šoli. To vodi v govorne in učne motnje, pomanjkanje pozornosti, stres, depresije in vse večjo nagnjenost k nasilju. Staršem odločno svetuje, naj pri svojih otrocih omejijo kratkočasenje z digitalnimi mediji, da otrok ne bo zaneslo v digitalno demenco.
Na univerzitetni kliniki v Ulmu, ki jo vodi, je Spitzer obravnaval kot paciente tudi odvisnike od računalniških iger in odvisnike od svetovnega spleta. Življenje teh pacientov so digitalni mediji povsem uničili. Zdravniki so pri mlajših odraslih vedno pogosteje beležili motnje spomina, motnje pozornosti in motnje koncentracije kakor tudi čustveno poplitvenje in splošno otopelost. To bolezensko sliko so začeli v Južni Koreji imenovati digitalna demenca.
Avtor poskuša v tej knjigi predstaviti skrb vzbujajoči razvoj, ki vodi v vse močnejši upad umskih zmožnosti, zlasti otrok. V to poljudnoznanstveno razpravo je vključil predvsem nova in najnovejša spoznanja, dobljena s številnimi znanstvenimi raziskavami in testi. V besedilu se ukvarja samo z razlikami, ki so statistično značilne. Bralec, ki bi jih rad v posameznih primerih preveril, si lahko ogleda obsežno izvirno literaturo, navedeno na koncu knjige. Razumevanje besedila pa bralcu olajšajo tudi številne ilustracije. (povzeto po spl. str. mohorjeva.com)
